19. apr. 2017

51. Neenakost nima vpliva le na posameznike, ampak tudi na cele države. Zato je treba obravnavati tudi etiko mednarodnih odnosov, še posebej odnos med globalnim Severom in Jugom, med katerima obstaja "ekološki dolg", povezan z ekonomskim neravnovesjem. Ta ima vpliv na naravo in se kaže v nesorazmerni rabi naravnih virov, ki so jih v preteklosti izkoriščale nekatere države. Izvoz surovin za potrebe trga industrijsko razvitega Severa je povzročal škodo na lokalni ravni, na primer onesnaženje z živim srebrom ob rudnikih zlata, ali prisotnost žveplovega dioksida na območjih rudnikov bakra. Vse bolj se kaže, da je na ravni celotnega planeta treba nujno ovrednotiti izpuste plinastih onesnaževalcev, ki so se v ozračju akumulirali dve stoletji in povzročili stanje, ki danes vpliva na vse države po svetu. Zaradi segrevanja, ki ga s preveliko potrošnjo povzročajo nekatere bogate države, se posledice kažejo v najrevnejših območjih sveta, posebno v Afriki, kjer z višjo temperaturo povezana suša povzroča težave vzdrževanja poljedelskih kultur. Razvite države povzročajo dodatno škodo državam tretjega sveta z izvozom strupenih trdnih in tekočih odpadkov ter izvozom dejavnosti, ki jih podjetja v državah, v katerih ustvarjajo kapital, nikakor ne smejo izvajati. "Ugotavljamo, da na ta način delujejo multinacionalke, ki tukaj delajo tisto, kar v svojih razvitih državah – ali v tako imenovanem prvem svetu – nikakor ni dovoljeno. Splošna praksa je, da po zaprtju dejavnost in umiku, ljudem in okolju pustijo za seboj škodo, na primer brezposelnost, opustela naselja, izčrpane naravne vire, izsekane gozdove, osiromašena polja in krajevno živinorejo, opuščene jame odprtih rudokopov, razkopane griče, onesnažene reke in kakšno družbeno dejavnost, ki je po njihovem odhodu ni mogoče več vzdrževati."[30]

Ni komentarjev:

Objavite komentar