17. apr. 2017

50. Namesto da bi reševali težave revežev in razmišljali, kako bi bil svet lahko drugačen, nekateri poudarjajo predvsem pomen zmanjševanja natalitete. Neredki so celo mednarodni pritiski na države v razvoju, kjer ekonomsko pomoč pogojujejo z določeno politiko "reproduktivnega zdravja". Vendar, »če je res, da neenakomerna porazdelitev prebivalstva in virov, ki so na voljo, ustvarja ovire za razvoj in za še vzdržno rabo okolja, tedaj je treba priznati, da se demografska rast povsem sklada s celostnim in solidarnim razvojem«.[28] Če za stanje krivimo demografsko rast namesto skrajnega in selektivnega potrošništva nekaterih, ne pristopamo k resničnim problemom, ampak se tako skuša opravičiti sedanji model delitve dobrin, pri katerem si manjšina jemlje pravico trošiti preko meja, nezavedajoč se dejstva, da planet niti odpadkov ne bi prenesel, če bi se tak model razširil na vse človeštvo. Poleg tega vemo, da zavržemo približno tretjino pridelane hrane, "če hrano vržeš stran, je enako, kakor da bi jo ukradel s siromakove mize«.[29] Vseeno je potrebno neenakomerni poseljenosti namenjati pozornost na državni in svetovni ravni, saj bi širitev porabništva privedlo do težav na regionalni ravni, predvsem v povezavi z onesnaževanjem narave, prometom, ravnanjem z odpadki, izgubo virov in kakovostjo življenja.

Ni komentarjev:

Objavite komentar