13. apr. 2017

49. Potrebno je opozoriti, da se na splošno premalo jasno zavedamo problemov, s katerimi se srečujejo ljudje, ki so iz družbe izključeni. Ti predstavljajo večino prebivalcev planeta, milijarde ljudi. Običajno so sicer omenjeni v političnih in gospodarskih razpravah, vendar se pogosto zdi, da so njihovi problemi nekakšen okrasek, skorajda obvezni privesek brez obveznosti rešitve. Neredko jih imajo le za nepomembno kolateralno izgubo. Pri izvedbenem delu namreč pogosto ostanejo povsem v ozadju. Razlog za tako obravnavo delno tiči v dejstvih, da mnogi strokovnjaki, oblikovalci javnega mnenja, mediji in centri moči, živijo daleč stran, v izoliranih urbanih območjih, v katerih imajo le malo neposrednega stika z njihovimi problemi. Življenje in razmišljanje bogatih izhajata iz udobja, ki ga omogoča visoka stopnja razvitosti in kakovost življenja, ki močno presega stopnjo večine svetovnega prebivalstva. Pomanjkliv fizični stik in nasprotja, ki nastajajo zaradi necelovite zasnove naših velemest, nas zapelje do pristranskih analiz in v zavest, v kateri je del resničnosti zamolčan. Neredko je takšna retorika vzporedna "zeleni" razpravi. Vendar si danes moramo priznati, da vsak resni ekološki pristop vedno postane tudi družbeni pristop. Zato se mora v razprave o okolju vključevati pravičnost, v kateri se krik zemlje sliši enako kot krik revnih.

Ni komentarjev:

Objavite komentar