6. apr. 2017

47. Ob vsem tem narašča še dinamika javnih medijev in digitalnega sveta, ki ne spodbuja človeških vrlin kot so modro življenje, globoko razmišljanje in velikodušna ljubezen. V zmedi prevelike količine informacij bi bile celo ideje velikih mislecev človeštva v nevarnosti, da se zadušijo. Zato se moramo truditi, da sredstva javnega obveščanja najglobljemu bogastvu civilizacij ne bodo grožnja, ampak da bodo postala vir novega kulturnega razvoja. Prave modrosti, ki je sad notranje refleksije, dialoga in plemenitega medčloveškega sobivanja, ni mogoče pridobiti s kopičenjem podatkov. Kopičenje nas prej zapelje v prenasičenost in zmedo, ki je neke vrste umska onesnaženost. Žive stike s drugimi, vključno z izzivi, ki jih ti prinašajo, tako nadomeščamo z digitalno komunikacijo. Ob njej se pojavlja nova vrsta čustev, pri katerih več pozornosti kot ljudem ali naravi namenjamo napravam in zaslonom, saj nam ti omogočajo brezosebno izbiro ali zavračanje stikov. Mediji nam danes res omogočajo enostavno komunikacijo ter izmenjavo mnenj in občutkov. Vendar pa nam včasih tudi preprečujejo neposreden stik z bolečino, strahom ali veseljem sočloveka v njegovi celoviti osebni izkušnji. Ob tem smo upravičeno zaskrbljeni, saj se ob obilju možnosti medijskih storitev v medsebojnih odnosih bolestno poglablja nezadovoljstvo in uničujoča osamljenost.

Ni komentarjev:

Objavite komentar