10. mar. 2017

34. Verjetno nas vznemiri izumrtje sesalcev ali ptičev, ker gre za bolj opazne vrste. Vendar so v ekosistemih za dobro delovanje potrebne tudi glive, alge, črvi, žuželke, plazilci in nešteto vrst mikroorganizmov. Nekatere redke vrste, ki jih običajno niti ne opazimo, igrajo pri vzdrževanju ravnovesja v ekosistemu ključno vlogo. Človek je sicer dolžan ukrepati, če ga ogroža neživa narava. Vendar je danes število posredovanj v zapleteno stvarnost narave vse pogostejša. Nenehne katastrofe, ki jih povzroča človek, sprožajo potrebo po vedno novih ukrepih. Tako postaja človeško delovanje vsemogočno, vključuje pa vse več tveganj, ki jih intervencije potegnejo za sabo. Ustvarja se začaran krog, v katerem človekovo posredovanje, ki naj bi prispevalo k rešitvi problema, položaj pogosto le še poslabša. Številne populacije ptic in žuželk, ki izumirajo zaradi tehnološko izdelanih agrokemičnih pripravkov, so koristne za poljedelstvo. Njihovo izginjanje bo potrebno nadomestiti z drugo tehnologijo, ki pa bo verjetno prinesla nove škodljive učinke. Napori znanstvenikov in tehnologov, ki skušajo reševati probleme, ki jih ustvarja človek, so vsekakor vredni pohvale in celo občudovanja. A zdi se, da človekovi posegi – pogosto v službi dobička in potrošništva – dejansko veliko prispevajo k siromašenju zemlje, na kateri živimo. Ta postaja revnejša in grša. Kljub tehnološkemu napredku in neomejenim možnostim potrošnje, je zemlja vse bolj opustošena in siva. Očitno se slepimo, da lahko neponovljivo in nenadomestljivo lepoto zamenjamo z drugo, ki jo bomo ustvarili sami.

Ni komentarjev:

Objavite komentar