27. feb. 2017

 29. Zelo resno težavo predstavlja kakovost vode, ki je dostopna revnim. Nezdrava voda vsakodnevno povzroči veliko smrti. Med ljudmi so pogoste bolezni, ki jih povzroča voda, onesnažena s patogenimi mikrobi in kemičnimi snovmi. Pomemben razlog trpljenja in smrtnosti otrok sta griža in kolera, ki se pojavita zaradi slabe higiene in neustrezne oskrbe z vodo. Posebno v državah, kjer ni ustreznih predpisov in primernega nadzora, podzemne vodne vire ogroža onesnaženje, ki ga povzročajo rudarstvo, kmetijstvo in industrija. A ne gre le za vprašanje industrijskih odpadkov. V reke, jezera in morja  namreč še kar odtekajo tudi detergenti in kemična sredstva, ki jih uporabljamo po povsod po svetu.

24. feb. 2017

28.  Najpomembnejše vprašanje je čista pitna voda, ki je nepogrešljiva za življenje ljudi ter ohranjanje kopnih in vodnih ekosistemov. Viri sladke vode so potrebni za zdravstvo, kmetijstvo in industrijo. Doslej vode večinoma ni primanjkovalo. V zadnjem obdobju pa potrebe na mnogih območjih presegajo uravnoteženo oskrbo, kar lahko vodi v dramatične kratkoročne in dolgoročne posledice. Nekatera velika mesta, ki so odvisna od zelo velikih zalog vode, že poznajo obdobja pomanjkanja, ko voda v kritičnih trenutkih ni vedno porazdeljena nepristransko in ustrezno nadzorovano. Pomanjkanje vode predvsem vpliva na Afriko, kjer velika večina prebivalstva nima dostopa do zdrave pitne vode, ali pa je prizadeta zaradi suš, ki otežujejo pridelavo hrane. Medtem ko imajo nekatere države  bogata območja z vodo, drugje trpijo veliko pomanjkanje.

22. feb. 2017

27. Ničkaj drugačnih pokazateljv ne zaznavamo ob izčrpavanju naravnih virov. Vsi vemo, da v zelo razvitih državah in pri najbogatejših v družbi ne bo mogoče več dolgo mogoče zdržati sedanje ravni porabe. Navade zapravljanja in odmetavanja so namreč dosegle nezaslišano raven. Izkoriščanje planeta je preseglo vse sprejemljive meje, problema revščine pa še nismo rešili.

20. feb. 2017

26. Številni, ki imajo v rokah bogastvo virov in gospodarsko ali politično moč, skrbijo predvsem za to, kako bi prikrili ali skrili posledice. Ob podnebnih spremembah si tako prizadevajo, da bi zmanjšali le nekatere od negativnih vplivov. Vendar je iz simptomov razvidno, da se bodo razmere še poslabšale, če se bomo držali dosedanjih modelov proizvodnje in potrošnje. Zato je nujno potrebno razviti načrte, po katerih bomo v prihodnjih letih močno zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida in drugih visoko onesnažujočih plinov. Na primer z nadomeščanjem fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije. Dostopnost do virov čiste in obnovljive energije je po svetu dokaj majhna. Potrebno je razvijati ustrezne tehnologije za njeno shranjevanje. Nekatere države na tem področju beležijo znaten napredek, vendar so rezultati še daleč od splošne uporabe. Nekaj obetavnih investicij je znano s področja proizvodnje in transporta, kjer se porabi manj energije in surovin, in pri izgradnji ali prenovi stavb z visoko energetsko učikovitostjo. Vendar so tovrstne dobre prakse še vedno daleč od splošne uporabe.

16. feb. 2017

25. Podnebne spremembe so globalni problem z resnimi okoljskimi, družbenimi, gospodarskimi, prometnimi in političnimi posledicami. Človeštvu predstavljajo enega najbolj perečih izzivov. Najhujše težave bodo v prihodnjih desetletjih verjetno doživljale dežele v razvoju. Množice revnih živi na območjih, ki so še posebej prizadeta zaradi posledic globalnega segrevanja, njihova sredstva za preživljanje pa so močno odvisna od zalog naravnih virov in ekosistemskih storitev, kot so poljedelstvo, ribolov in gozdarstvo. Ti ljudje nimajo dejavnosti ali virov zaslužka, ki bi jim omogočali prilagajanje na podnebne vplive ali spopadanje s katastrofalnimi razmerami. Tudi dostop do socialnega varstva je zanje zelo omejen. Zaradi klimatskih sprememb se nekatere vrste živali in rastlin, ki se ne morejo prilagoditi, selijo v druge kraje. To pa prizadene proizvodne vire najrevnejših, ki so se posledično prisiljeni seliti kljub lastni negotovosti in  negotovosti svojih otrok. Tragično je, da narašča število migrantov, ki bežijo zaradi revščine, ki jo povzroča degradacija okolja. Mednarodne konvencije jim ne priznavajo statusa beguncev, zato ostajajo prepuščeni sami sebi in brez kakršnekoli pravne zaščite. Žal se do teh tragedij, ki se neprestano dogajajo na različnih koncih sveta, obnašamo zelo brezbrižno. Izogibanje soočenju z dramo naših bratov in sester je znak, da smo izgubili občutek odgovornosti za bližnjega, na katerem temelji vsaka civilizirana družba.

15. feb. 2017

24. Segrevanje hkrati vpliva tudi na kroženje ogljika. Ustvarja se začaran krog, ki dodatno slabša stanje. Predvsem vpliva na zaloge osnovnih življenjskih virov, kot so pitna voda, energija in kmetijski pridelki v toplejših regijah, kar vodi v delno propadanje biotske raznovrstnosti na planetu. Zaradi topljenja polarnega ledu in ledenikov v visokogorju grozi  nevarno uhajanje metana. Razkrajanje doslej zamrznjenih organskih snovi bi lahko še pospešilo emisijo ogljikovega dioksida. Stanje poleg tega poslabšuje še izsekavanje tropskih gozdov, ki sicer pomagajo blažiti klimatske spremembe. Onesnaževanje z ogljikovim dioksidom povečuje zakisanje oceanov in ogroža prehranske verige v morju. Če se bodo trendi nadaljevali, bi naše stoletje lahko postalo priča izjemnim podnebnim spremembam in neprimerljivemu uničenju ekosistemov  z resnimi posledicami za vse nas. Zapleteno stanje lahko povzroči na primer dviganje morske gladine, ob čemer se moramo zavedati, da četrtina svetovnega prebivalstva živi na območjih morske obale in da večina velemest leži ob morju.

13. feb. 2017

23. Podnebje je za vse nas skupno dobro. Ta zapleten globalni sistem je namreč povezan z vzpostavljanjem številnih pogojev, ki so za ljudi življenjsko pomembni. Med naravoslovci obstaja dokaj trdno soglasje o skrb vzbujajočem segrevanju podnebja. Čeprav posamičnih povezav med pojavi ni mogoče znanstveno povsem utemeljiti, se zdi, da je opazno in nenehno dviganje morske gladine v zadnjih desetletjih povezano s porastom števila ekstremnih vremenskih pojavov. Človeštvo mora spregledati, da je v boju proti segrevanju – ali vsaj proti človeškim vzrokom zanj – in za njegovo učinkovitost potrebno spremeniti življenjski slog proizvodnje in porabe. Res je, da obstajajo tudi drugi dejavniki (na primer dejavnost ognjenikov, spremembe zemeljske orbite in osi, sončev ciklus), a številna znanstvena raziskovanja dokazujejo, da je velik del globalnega segrevanja v zadnjih desetletjih posledica velike koncentracije toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida, metana, dušikovih oksidov in drugih), ki se sproščajo predvsem kot posledica človeške dejavnosti. Njihova koncentracija v atmosferi preprečuje odboj sončnih žarkov, in razpršitev toplote nazaj v vesolje. Ta pojav je še posebej problematičen zaradi svetovnega razvojnega modela, v katerem je temelj energetskega sistema povečevanje porabe fosilnih goriv. Na slabe razmere dodatno vpliva tudi vse pogostejše spreminjanje namembnosti tal, predvsem krčenja gozdov za potrebe kmetijstva.

9. feb. 2017

22. Problemi so tesno povezani s kulturo odmetavanja, ki zadeva ljudi na obrobju družbe, in predmete, ki jih hitro spreminjamo v odpadke. Na primer, večino papirja zavržemo, namesto da bi ga reciklirali. Izogibamo se rešitvam, ki nam jih ponujajo procesi v naravnih ekosistemih: rastline sintetizirajo hranilne snovi, s katerimi se hranijo rastlinojedci; z njimi se prehranjujejo mesojedci, ki prispevajo velike količine organskih odpadkov, ti pa omogočajo rast novim generacijam rastlin. Naši industrijski sistemi pa na koncu proizvodnje in porabe niso razvili procesov, s katerimi bi odpadke in ostanke ponovno uporabili. Doslej še nismo razvili krožnega modela proizvodnje, ki bi zagotavljal trajne vire vsem sedanjim in prihodnjim rodovom tako, da bi se skrajno omejil pri uporabi neobnovljivih virov, uravnotežil njihovo izrabo, na največjo možno mero povečal izkoristek, ponovna uporaba ali ustrezna predelava. Kulturi odmetavanja, ki škoduje našemu planetu bi se uprli, če bi se s tem vprašanjem resno spoprijeli. Vendar opažamo, da v tej smeri napredujemo bolj počasi.

7. feb. 2017

21. Obravnavati je treba tudi onesnaževanje, ki ga v raznih okoljih povzročajo odpadki, vključno z nevarnimi. Vsako leto jih proizvedemo na stotine milijonov ton in mnogi so biološko nerazgradljivi. Gre za odpadke iz gospodinjstev, trgovin in gradbišč pa tudi za medicinske, elektronske in industrijske ostanke, od katerih so nekateri lahko strupeni ali radioaktivni. Zdi se, da se naš dom, planet Zemlja, vse bolj spreminja v velikansko odlagališče smeti. Ponekod po svetu se starejši ljudje z nostalgijo spominjajo lepot nekdanje pokrajine, ki jo danes prekrivajo smeti. Industrijski odpadki in kemični proizvodi, ki se uporabljajo v mestih in v kmetijstvu, se kopičijo v telesih prebivalcev, ki živijo v njihovi okolici. Akumulacija strupov lahko poteka tudi v primerih, ko je  raven strupene snovi sicer nizka. Težave žal pogosto začnemo reševati šele takrat, ko je človekovo zdravje že nepovratno prizadeto.

6. feb. 2017

20. Nekaterim vrstam onesnaževanja smo ljudje neprestano izpostavljeni. Zračni polutanti povzročajo širok spekter tveganja za človekovo zdravje, še posebno najbolj revnih, med katerimi povzročajo na milijone prezgodnjih smrti. Ljudje na primer zbolijo zaradi vdihovanja prevelikih količin dima, ki se  sprošča iz goriv ob kuhanju ali ogrevanju. Vsi smo prizadeti zaradi onesnaženja, ki ga povzročajo promet, industrija, izpusti, ki prispevajo k zakisanju zemlje in vode, gnojil, insekticidov, fungicidov in drugih agrokemičnih proizvodov. Tehnologija sama sebe v želji po velikem dobičku prikazuje kot edino rešiteljico težav. V resnici pa se ni sposobna soočiti s skrivnostjo mreže odnosov med stvarmi. Z reševanjem ene težave tako večkrat povzroči druge.

1. feb. 2017

19. Po obdobju nerazumnega zaupanja v napredek in človeške sposobnsoti, del družbe pričenja zavzemati bolj kritična stališča. Opažamo povečano občutljivost do okolja in potrebo po skrbi in varovanju narave, v stiski narašča iskrena zaskrbljenost nad dogajanji na našem planetu. Pogledali si bomo – čeprav le nepopolno – vprašanja, zaradi katerih smo danes zaskrbljeni in jih ne moremo več skrivati pod preprogo. Pri tem naš cilj ne bo kopičenje informacij ali potešitev radovednosti, ampak ozaveščenost, po kateri si bomo upali dogajanja v svetu vzeti k srcu kot osebno trpljenje, in iz tega odkriti, kako lahko k izboljšanju prispeva vsak od nas.