13. jan. 2017

9. Bartolomej neprestano opozarja na etične in duhovne korenine okoljskih težav. Iz njih ne izhaja le zahteva po iskanju tehnoloških rešitev, ampak je nujna predvsem notranja sprememba. V nasprotnem primeru se bomo stalno spopadali le s simptomi. Predlaga nam, naj potrošništvo zamenjamo z dopovedjo, pohlep z velikodušnostjo, potrato z radodarnostjo. Vzdržnost naj predvsem "pomeni naučiti se deliti, in ne zgolj odpovedati se. Gre za enega od jezikov ljubezni, ki se postopoma premika od tega, kaj hočem jaz, k temu, kaj Božji svet potrebuje. Gre za osvabajanje od strahu, lakomnosti in odvisnosti." [17] Kristjani smo poleg tega poklicani, da "svet dojemamo kot zakrament občestva, kot način globalne delitve z Bogom in bližnjim. Po našem skromnem prepričanju se božje in človeško srečujeta v najmanjših podrobnostih brez šivov sestavljenega božjega stvarstva in v najmanjšem drobcu prahu našega planeta". [18]

Ni komentarjev:

Objavite komentar