2. jan. 2017

2. Tej sestri je hudo zaradi zla, ki ga povzročamo z neodgovornim ravnanjem in zlorabo dobrin, s katerimi jo je Bog obdaril. Domišljali smo si, da smo njeni lastniki in vladarji in jo lahko neomejeno ropamo. Spremembe, ki jih opažamo v prsti, vodi zraku in drugih živih bitjih, so odsev nasilnosti človeškega srca, ki je ranjeno zaradi greha. Naša izčrpana, opustošena, zapuščena in izkoriščana zemlja zato »skupno zdihuje in trpi porodne bolečine« (Rim 8,22). Pozabili smo, da smo tudi sami le prah zemlje (prim. 1 Mz 2,7). Naše telo je narejeno iz njenih prvin, njen zrak dihamo in njena voda nas poživlja in osvežuje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar